ILAB BLOG

hallo

Die Botschaft aus dem Jauntal

Komentar von Hanzi Tomažič in der slowenischen katholischen Wochenzeitung Družina

Die erste Adventwoche des Jahres 2019 im Spannungsbogen zweier Jauntaler. Am Dienstag die Ernennung von Josef Marketz zum 66. Bischof der Diözese Gurk-Klagenfurt. Am Samstag die Rede des Nobelpreisträgers aus Griffen, wo er vor der Weltöffentlichkeit mit eindringlicher poetischer Kraft auf die Besondere der Sprache, der Menschen dieser Gegend am Rande der Welt erklärt.

mehr/več

Beides ist wie mit einem Zauber verbunden, die Botschaft ist da wie dort: Caritas-Liebe! Oder mit den Worten des Nobelpreisträgers gesprochen: So laßt euch nicht nachsagen, ihr habet den Frieden ungenutzt gelassen: euer Arbeiten soll ein Wirken sein – gebt weiter. Weiter geben tun aber nur, die lieben: liebt eines – es genügt für alles.

Sporočilo s podjunskega polja

Komentar Hanzija Tomažiča ob imenovanju Jožeta Marketza za 66. škofa krške škofije v tedniku Družina

Imenovanje Jožeta Marketza za škofa v krški škofiji presega ravan krajevne Cerkve. Die Botschaft der Woche: So laßt euch nicht nachsagen, ihr habet den Frieden ungenutzt gelassen: euer Arbeiten soll ein Wirken sein – gebt weiter. Weiter geben tun aber nur, die lieben: liebt eines – es genügt für alles.

Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke? Da bi razumeli, moramo vedeti tudi za bridkost ponižanja, za pelinov občutek manjvrednosti, za sram in tajenje, za pregon in za smrt, za upor in resignacijo, za zapostavljanje in zaničevanje, moramo vedeti za vse tiste, ki so omagali in umolknili. Skozi leta in leta, iz roda v rod, skozi celo dolgo stoletje. Zdaj pa je prav enemu iz te številčno zdesetkane narodne skupnosti namenjeno, da bo vodil krško škofijo v jubilejno leto obhajanja stoletnice koroškega plebiscita! 66. škof krške škofije bo Jože Marketz, poleg Jožeta Kopeiniga osrednja osebnost slovenske duhovščine na Koroškem, ki je vedno štela za eno izmed odločilnih hrbtenic te skupnosti. Vse to je le težko dojeti, še težje pa je opisati sporočilnost tega presenetljivega razpleta. 

Ko se je ta za Koroško tako čarobni prvi adventni teden nagnil k koncu, je na predvečer praznika Marije Brezmadežne stopil na oder kraljeve švedske akademije v Stockholmu Podjunčan Peter Handke, letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, da bi pred svetovno javnostjo raztolmačil skrivnost in posebnost teh krajev, teh ljudi, tega jezika ob stičišču germanskega in slovanskega sveta. V otroštvu doživete slovenske lavretanske litanije Matere Božje so ga dosegle na dnu duše in so poskrbele za osnovno naravnanost in melodijo njegovega dela in življenja. Tako pomemben se mu zdi ta občutek pod romanskimi boki grebinjske cerkve, da ga postavi besedo za besedo na bleščeči oder z milijoni poslušalcev: Mati Stvarnikova, prosi za nas! Sedež modrosti, prosi za nas! Začetek našega veselja, prosi za nas! … Mati Odrešenikova, prosi za našega škofa Jožefa, dodam. Ja, tako nekako smo se počutili ta teden! In veselje je bilo tem večje, ker smo ta radosten razplet lahko delili z veliko večino nemško govorečih deželanov, ki so novega škofa prijazno in dobrohotno sprejeli. 

Posebno se je to veselje čutilo v neposredni domovini novega škofa, v Podjuni. Ta sega gor do krajev na skrajni severni jezikovni meji, v Handkejevo domačo Staro vas blizu Grebinjskega Kloštra, in okoliških vasi, dol proti Rudi in Pliberku in naprej proti Dolinčičam v šmihelski fari, kjer se je rodil že en škof iz Podjune, Gregorij Rožman, ljubljanski škof v najtežjem času slovenskega naroda. In še nekaj kilometrov naprej proti Žitari vasi, kjer stoji v majhnem naselju skromna kmetija v Kršni vasi v šentlipški fari, domačija novega koroškega škofa Marketza. Od tam se je odpravil v svet in je le ostal Šentlipšan. 

Zdaj pa prevzema škofovsko službo v okoliščinah, ki jih brez pretiravanja lahko označujemo za izredne. In ravno te izredne razmere so razlog, da je kaj takega sploh bilo možno. Odgovor spet najdem pri Handkejevem Nobelovem govoru. Njegov začetek se bere kot navodilo za izbiro škofa. Takole pravi: »Igraj igro. Ne bodi glavna oseba. Išči soočenje. A bodi brez namena. Izogibaj se skrivnim mislim. Nič ne zamolči. Bodi mehak in močen. Ne opazuj, ne tehtaj, a bodi odprt za znamenja. Pusti se pretresti. Poglej drugim v oči, vabi jih v globino … Odločaj samo z navdušenjem. Dopusti, da ti kaj spodleti. Predvsem pa imej čas in bodi pripravljen za daljše poti. Pojdi v vasi.« Ja – iz tega testa je naš novi škof Jože. 

To ga je tu in tam spravilo tudi v težave. Ko se je obotavljal in odkrito povedal svoje pomisleke, je iz Vatikana dobil odgovor: Nismo vedeli zate, zdaj smo te našli. Želja papeža Frančiška po pastirjih, ki dišijo po hlevu, se dobro ujema z Marketzevim čutom za šibke, za revne doma in po svetu in tiste, ki so na robu družbe, bodisi v materialni ali duhovni stiski. Številke izstopov iz Cerkve so v krški škofiji v rekordnih višinah in dogajanja zadnjih let so podobo škofove službe zamajale v temeljih, in to daleč v notranjecerkvene kroge. Tu novega vrhovnega dušnega pastirja čaka velika naloga. 

Pa tudi mimo izrednih razmer je dosti odprtih vprašanj, npr. starostna struktura duhovnikov, da imenujem samo enega. Marketzeva življenjska pot, njegovo poreklo, njegove korenine se spajajo s svojo dolgoletnimi izkušnjami pri pastorali in srcem za socialo – to vse je dobra popotnica za dejansko nov začetek v krški škofiji. Smer narekuje škofovsko geslo, ki si ga je izbral: »Deus Caritas est« (Bog je ljubezen). Naj mi še enkrat priskoči v pomoč poet z Nobelovo nagrado pri tolmačenju te vizije, enostavno zato, ker je tako blizu Marketzevemu mišljenju: »Ostajaj proč od oblasti, ki nastopa kot oblast. Hiša moči je obraz drugega. Tukaj, zdaj, je praznik prepoznavnosti. Ne pustite, da bodo rekli, da niste izrabili časa miru. Vaše delovanje naj ima učinek – dajte naprej. Naprej pa lahko da samo tisti, ki ljubi.« Kako se bo podoba Frančiškove Cerkve razvila v različici krajevne koroške cerkve je seveda še odprto, prva – simbolna – dejanja pa so že zakoličena. Cerkvi na Slovenskem je želeti, da bi to pot spremljala z radovednostjo in odprtostjo, zlasti ker je zdaj na čelu naše škofije človek, ki slovenske Cerkve ne vidi le zgolj na deklerativno prijateljsko sosedski ravni, temveč s srcem in znanjem Slovenca s posebnimi izkušnjami. 

Tako bi vizija iz roba, sporočilo s podjunskega polja, dopolnila, posodobila in oživila zgodovinsko vez in obljubo, ki izžareva za ves slovenski narod z Gosposvetskega polja, iz večne priprošnje svete Heme in blaženega škofa Slomška in bo svečnica, dan posvečenje škofa Jožeta Marketza, tudi vseslovenski praznik.

Kdor bo rad naročil Družino, to lahko naredi tukaj >> 3 ŠTEVILKE DRUŽINE BREZPLAČNO ZA POIZKUŠNJO

Die Botschaft aus dem Jauntal

Komentar von Hanzi Tomažič in der slowenischen katholischen Wochenzeitung Družina

Die erste Adventwoche des Jahres 2019 im Spannungsbogen zweier Jauntaler. Am Dienstag die Ernennung von Josef Marketz zum 66. Bischof der Diözese Gurk-Klagenfurt. Am Samstag die Rede des Nobelpreisträgers aus Griffen, wo er vor der Weltöffentlichkeit mit eindringlicher poetischer Kraft auf die Besondere der Sprache, der Menschen dieser Gegend am Rande der Welt erklärt. Beides ist wie mit einem Zauber verbunden, die Botschaft ist da wie dort: Caritas-Liebe! Oder mit den Worten des Nobelpreisträgers gesprochen: So laßt euch nicht nachsagen, ihr habet den Frieden ungenutzt gelassen: euer Arbeiten soll ein Wirken sein – gebt weiter. Weiter geben tun aber nur, die lieben: liebt eines – es genügt für alles.