ILAB BLOG

hallo

Narodna skupnost/Volksgruppe 4.0

Digitalizacija in nove tehnologije je bila tema letošnjega Evropskega kongresa narodnih skupnost dežele Koroške. Med predavatelji je bil tudi solastnik našega podjetja Hanzi Tomažič, ki je govoril o tem kakšne so dejavnosti koroških Slovencev na spletu od začetkov do danes, kjer stojimo pred novimi izzivi.

mehr/več

Predavanje dokumentiramo v celoti.

Volksgruppe/narodna skupnost 4.0

Der Einfluss der digitalen Revolution auf die Kärntner Slowenen - Vpliv digitalne revolucije na koroške Slovence.

Beim diesjährigen 28. Europäischen Volksgruppenkongress des Landes Kärnten (16. und 17. November) gab ilab-Miteigentümer Hanzi Tomažič einen geschichtlichen Überblick über die Webaktivitäten der Kärntner Slowenen und wagte Ende einen Blick in die Zukunft. Wir dokumentieren hier seinen Kongressbeitrag zur Gänze.

Spoštovane dame in spoštovani gospodje, sehr geehrte Damen und Herren!

Ich würde gerne mit zwei Vorbemerkungen beginnen - für alle, die nicht so mit der Terminologie der digitalen Welt vertraut sind. 

 

 

Warum Volksgruppe 4.0? 

 

Mit den Ziffern hinter Bezeichnungen wird die eigentlich noch kurze Geschichte des Internets (25 Jahre) in verschiedene Entwicklungsphasen der digitalen Revolution eingeteilt. Obwohl ein Vierer vorne steht, sind es eigentlich genau genommen drei Abschnitte. 

Da sind die Anfänge, sozusagen das Internet 1.0 - die Früh- und Entwicklungsphase der weltweiten Vernetzung, beginnend Anfang der neunziger Jahre. So um das Jahr 1995 kommt das Internet - im groben gesprochen bei uns an - die Infrastruktur wird ausgebaut, es entstehen erste Webpräsenzen, Begriffe wie www - also das World Wide Web - oder Google werden Allgemeingut. Diese erste Phase dauert an die 10 Jahre. Um das Jahr 2005 kommt der Begriff Web 2.0 auf. Er beschreibt weniger die Technik, sondern mehr die Art und Weise, wie Kommunikation im Web funktioniert. Es ist das Mitmach-Internet, wo jeder auch Sender sein kann, nicht nur Empfänger. Es ist das Internet, das wir heute Social Media nennen und Facebook, YouTube, Twitter sind die Träger dieser neuen Zeit. Und nun also das Internet 4.0, oder genauer gesagt, Industrie 4.0, denn wir stehen erst am Anfang dieser Phase, die so große Umwälzungen bringen wird, dass man sie nur mit den geschichtlichen industriellen Revolutionen vergleichen kann. Es geht vereinfacht gesagt um das Internet der Dinge. Die »smarten« (intelligenten) Geräte vernetzen sich untereinander und es kommt zur Digitalisierung fast sämtlicher Lebensbereiche. Die enge Vernetzung zwischen Mensch, Maschine, Produkten und Dienstleistungen verändert unsere Lebens- und Arbeitswelt dauerhaft und grundlegend. War das Internet 1.0 sozusagen noch an den Rechner, an den Computer gebunden, rückte das Web 2.0 die mobile Kommunikation in den Vordergrund und mit dem Smartphone als zentralem Dreh- und Mittelpunkt der Vernetzung kommt das Internet den Menschen wortwörtlich näher. Mit dem Internet der Dinge wird die Vernetzung unsichtbar, weil sie einfach überall ist, von den Sensoren in meinem Kühlschrank bis zur Direktanbindung von Gesundheitsdaten an medizinische Einrichtungen, um nur zwei Beispiele zu nennen. 

Ich werde meinen Vortrag in slowenischer Sprache in drei Teile aufteilen, um anhand dieser Phasen einen Überblick über die Webaktivitäten der slowenischen Volksgruppe zu geben und zu überprüfen, was aus den Hoffnungen, die an dieses neue Medium gebunden waren, geworden ist. Am Ende werde ich einen Ausblick auf die nahe Zukunft wagen und ganz zum Schluss gibt es noch einen konkreten Vorschlag an die Landesregierung. 

Ich werde dabei auf technische Hilfsmittel - sprich eine Projektion - aus folgendem Grund verzichten. Seit ich mich mit diesem Thema auseinandersetze - und das ist praktisch mein ganzes Leben lang - spüre ich in den Reaktionen eine Mischung aus »Na der Kelch dieses modische Zeugs wird schon an mir vorübergehen« und »Ja, das ist etwas für Spezialisten«. So wurde ich, dessen technisches Verständnis enden wollend ist und der die Geräte als notwendiges Hilfsmittel ansieht, schnell zum »Computerfreak«, zum »Internetnerd«, der einem doch bitte helfen möge, dass die Mails in diesem Kasterl funktionieren. Ja, natürlich spielt Technik auch eine Rolle, aber viel spannender ist die ungeheure Kraft der gesellschaftlichen Umwälzungen, die mit diesem Internet 1.0, 2.0, 4.0 einhergehen und uns alle mit dem damit verbundenen Wandel der Gesellschaft tief im Kern unserer Identität berührt.

Hanzi Tomažič: Ja, natürlich spielt Technik auch eine Rolle, aber viel spannender ist die ungeheure Kraft der gesellschaftlichen Umwälzungen, die mit diesem Internet 1.0, 2.0, 4.0 einhergehen und uns alle mit dem damit verbundenen Wandel der Gesellschaft tief im Kern unserer Identität berührt.
Hanzi Tomažič: Ja, natürlich spielt Technik auch eine Rolle, aber viel spannender ist die ungeheure Kraft der gesellschaftlichen Umwälzungen, die mit diesem Internet 1.0, 2.0, 4.0 einhergehen und uns alle mit dem damit verbundenen Wandel der Gesellschaft tief im Kern unserer Identität berührt.

Kaj je ostalo od začetnih upov?

 

Za narodnostne skupnosti sta komunikacijsko gledano dokaj pomembni dve stvari: kako so vidni in kako so povezani. 

Ko se je sredi devetdesetih let vedno bolj uveljavljal splet kot novi medij, je bilo kar nekaj upanja, da se bo s tem izboljšala tudi medijska situacija koroških Slovencev. Prizadevanje za celodnevni dvojezični oz. slovenski radijski spored in za televizijske oddaje v slovenščini na avstrijski radiotelevizij so bili dolga leta upravičeno med najpomembnejšimi političnim zahtevami predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Sploh, ker je v narodnozavednem jedru vse do osemdesetih let prevladovalo mnenje, da manjka prisotnost ne samo pri avdiovizualnih medijih, temveč da je slovenska narodna skupnost potisnjena na rob tudi pri vseh večjih tiskanih medijih na Koroškem. Na vseh treh področjih so se zadeve dejansko v zadnjih treh desetletjih znatno izboljšale - imamo celodnevni radio, polurno priljubljeno televizijsko oddajo Dober dan, Koroška in tudi večina tiskanih medijev je načeloma veliko bolj odprta do slovenske narodne skupnosti. 

Internet pa je ponujal enostavno priložnost za samostojno sooblikovanje medijskega prostora. Na spletu sta namreč odpravljena dva dejavnika, ki sta do takrat otežila komuniciranje - distanca in velikost. Vsaka informacija na spletu je oddaljena en sam klik in je brez dodatnih distribucijskih stroškov na razpolago povsod po svetu. Za razširjanje informacij pa ne potrebuješ več velike in drage medijske strukture, saj ima danes marsikateri majhen blogger, ki na youtubeu oddaja iz svoje spalnice, več sledilcev in s tem tudi več dejanske moči kot pa velike medijske hiše. 

Iz tega izhodišča se je napajalo upanje, da bo lažje informirati nemško govoreče sodeželane in jim približati zgodovino, kulturo in jezik brez filtra večinskih medijev. Tako smo v pionirskih spletnih časih poznih devetdesetih let pod okriljem Krščanske kulturne zveze začeli s prvimi poskusi. Nastale so spletne strani z osnovnimi podatki o zgodovini in aktualnem kulturnem, političnem in gospodarskem življenju koroških Slovencev. Pod taktirko multimedijskega strokovnjaka Miha Dolinška je nastala spletna iniciativa copi.at, ki je skušala s posebno vizualno podobo približati zlasti mlajšim lepoto slovenščine in njenih narečij. Še danes aktivni pa sta dve strani, ki sta mi še posebej pri srcu, ne zato, ker jih je naredila naša firma, temveč ker sta za vsakega, ki se malo zanima za koroške Slovence, dokaj koristni. To je www.koroska.at, ker najdemo seznam vseh dvojezičnih krajevnih imen na Koroškem in pa www.koledar.at, ki je poskus čim več iz tako bogatega kulturnega dogajanja spraviti v en skupen terminski koledar. 

“Special interest” ponudba v neskončnih galaksijah spleta

 

Summa summarom po dveh desetletjih spleta med koroškimi Slovenci lahko rečemo, da se veliki upi sicer niso povsem uresničili, da pa je urejen in kolikor toliko ažurni spletni nastop pri vseh centralnih ustanovah koroških Slovencev danes samoumeven. 

Tu se nimamo kaj skrivati. Kar si bi želel, je, da bi bilo več spajanja naše bogate kulture in lepote slovenskega jezika z možnostmi razvite spletne tehnike, od prenosov v živo do eksperimentov z virtualno realiteto. Tu čakamo na generacijo mladih medijskih strokovnjakov, kulturnikov, filmskih ustvarjalcev, ki jih je v naši narodni skupnosti medtem tudi že kar nekaj. Ja, in osebno imam rad bloggerje - npr. Marjana Wakouniga na spletni strani Slovenske gospodarske zveze. Zelo škoda se mi zdi, da sta utihnila dva bloggerska pionirja med slovenskimi politiki, Marjan Sturm s svojimi marjanizmi in Vladimir Smrtnik s svojo kolumno na spletni strani Enotne liste. Ob spletnem nastopu slovenskega oddelka ORF, ki je tako po obsegu, po ažurnosti in dosledni dvojezičnosti prva spletna ponudba koroških Slovencev, se kaže, kako je pomembno, da obstajajo tudi ustanove, kjer so za spletno urejanje posebej zaposleni sodelavci in splet ni nekaj, kar se še pač zraven uredi. 

Vidimo tudi, da so neomejenost, razpršitev in specializacija na spletu hkrati blagor in prekletstvo. Odpira nam - če hočemo in iščemo - vpogled v vsemogoče svetove, in navsezadnje so narodne skupnosti pač “special interest” ponudba v neskončnih galaksijah spleta. Tehnika za oddajane in produciranje je poceni ali pa zastonj, plačujemo pa z drugo valuto – s pozornostjo posameznika. Za medijsko konzumacijo odmerjeni čas gre na račun klasičnih medijev, - in sicer na račun vseh ne samo časopisov, temveč tudi televizije in radia - kar je v manjšinskem kontekstu morda še bolj problematično, saj so ti mediji doslej le ustvarili občutek skupnosti. Tudi ne moremo trditi, da smo zdaj bolj informirani in povezani z matično državo Slovenijo. Dolgoletna prizadevanja na Koroškem ponuditi slovenske dnevnike danes ni več logistični problem, saj brez težav lahko beremo elektronske izdaje dnevnikov in kljub temu si upam trditi, da je število tistih, ki redno prebirajo medije iz Slovenije dokaj skromno. 

 

Kaj pa z vidnostjo dvojezičnosti v deželi?

 

Še ena prednost spleta je namreč, da prostor - v nasprotju do časopisa ali kake brošure - ni omejen, tako da ni dileme, če imaš še informacije v kakem drugem jeziku. Nič lažje torej, kot da na Koroškem svoji spletni ponudbi dodaš še informacije v drugem deželnem jeziku. Bežen sprehod po spletnih straneh osrednjih političnih, kulturnih, gospodarskih in verskih ustanov na Koroškem kaže dvojno sliko: medtem ko so portali koroških Slovencev brez izjeme dosledno dvojezični, skoraj povsod pri uradnih straneh dežele, zbornic, izobraževalnih ustanov, na žalost tudi vseh političnih strank, z izjemo portala koroške katoliške Cerkve in koroške Caritas, po navadi na koroških domačih straneh ni niti najmanjšega linka z informacijami v slovenščini. Na spletni strani dežele Koroške je sicer link z osnovnimi informacijami tudi v slovenščini (poleg italijanščine in angleščine), ki pa je po zadnji posodobitvi pristal dokaj neobičajno na dnu strani. Sicer pa ima biro za narodno skupnost že dolgo časa svojo lastno domačo stran z zgledno urejeno dvojezičnostjo in če je že kdo pozabil tudi številne obrazce za podpore. Obrazci za dvojezično komuniciranje z uradi kot zelo praktičen servis ponuja tudi spletna stran Narodnega sveta koroških Slovenev. 

V primerjavi s tem imajo npr. na Južnem Tirolskem centralne deželne ustanove praviloma tudi verzijo v italijanščini, predvsem pa tudi v ladinščini. In to tudi na občinski ravni. Pri nas je tu le nekaj svetlih izjem, ki jih lahko naštejemo na eno roko, pa še tu in tam se za slovensko različico razprostirajo prazne strani ali pa kar ponovitev vsebin v nemškem jeziku. Tu je gotovo dovolj potenciala navzgor. Sicer pa je v sami strukturi spleta zadeva taka, da se vidna dvojezičnost pogosto zreducira na en sam skromen link in to tudi pri spletnih straneh, ki imajo sicer bogato dvojezično ponudbo, ampak pač strogo jezikovno ločeno. Tako se na prvi pogled vidna dvojezičnost lahko elegantno skrije. Zato bi bilo treba razmisliti, da bi za jubilej ob 100-letnici koroškega plebiscita bolj zavestno ustvarili to ali ono spletno stran brez te ločitve, z dejansko jezikovno mešano vsebino, da bi tudi na spletu dvojezičnost že optično prišla malo bolj do veljave. Tu lahko danes visoko razvita tehnika dejansko pomaga, saj je npr. pri youtubeu izjemno lahko napraviti podnapise v raznih jezikih. 

 Facebook nastop SAK je ena najbolj učinkovitih in zanimivih promocij sproščene dvojezičnosti na Koroškem, in dvojno koristen, ker doseže v posebni meri tudi mlado publiko.
 Facebook nastop SAK je ena najbolj učinkovitih in zanimivih promocij sproščene dvojezičnosti na Koroškem, in dvojno koristen, ker doseže v posebni meri tudi mlado publiko.
 Facebook nastop SAK je ena najbolj učinkovitih in zanimivih promocij sproščene dvojezičnosti na Koroškem, in dvojno koristen, ker doseže v posebni meri tudi mlado publiko.
Facebook nastop SAK je ena najbolj učinkovitih in zanimivih promocij sproščene dvojezičnosti na Koroškem, in dvojno koristen, ker doseže v posebni meri tudi mlado publiko.

Ali je druga faza razvoja interneta, vzpon socialnih medijev prinesel kake bistvene premike? 

 

Ob spletnih nastopih koroških občin se prav nazorno kaže, zakaj klasične spletne strani zgubljajo v primerjavi z novim gospodarjem interneta, socialnim medijem in tu predvsem proti velikanu teh medijev - facebooku. Že na prvi pogled se vidi, da so strani tehnično zastarele, okorne za upravitelje in neprijazne do uporabnikov, povrh pa še neprimerne za mobilno uporabo. Temu nasproti pa ponudba facebooka brez stroškov in brez tehničnega znanja priti neposredno na ekrane tisoče in tisoče uporabnikov in tako na mah ustvariti informacijski kanal, ki je blizu ljudem in kjer lahko komentirajo in delijo svoje všečke. To sta med drugim spoznala oba na samostojnih slovenskih listah izvoljena južnokoroška župana, ki facebook spretno uporabljata za mešanico samo-promocije, za dokumentarno objavljanje fotografij ter informiranje občanov, povrh pa dajeta še malo vpogleda v privatno življenje. Skratka, nekaj, kar ustvari bližino in bi v tej obliki ne mogel narediti ne na spletni strani občine še manj pa prek klasičnih medijev. 

Podobno velja tudi za facebook nastope raznih slovenskih krajevnih društev, političnih in gospodarskih ustanov. Tu bi rad izpostavil le eno stran, ki šteje zame med najzanimivejše medijske eksperimente  v naši manjšinski medijski sceni:  je to facebook nastop Slovenskega atletskega kluba SAK. Po številu sledilcev, ki jih je zdaj nekaj čez tritisoč, prekaša tiskano naklado slovenskih tednikov in tudi v primerjavi z drugimi koroškimi nogometnimi društvi je v prvi deseterici, dosti je interaktivnosti na strani in iz komentarjev lahko sklepamo, da ima stran naročeno precejšno število nemškogovorečih. Tako že na strani publike vlada vesela mešanica dvojezične Koroške, h kateri se tu in tam priseli še kak jezik vzhodnobalkanskih sosedov. Pa tudi sicer dihajo prispevki lahkoto neobremenjenega sprehajanja med jeziki: pogovori z igralci, trenerji, gledalci so samo umevno enkrat v slovenščini, enkrat v nemščini. Urednik, ki prihaja iz sveta tiskanih medijev in se je vse multimedialne spretnosti moral tudi šele priučiti, pač brez strahu experimentira z možnostmi tega medijskega formata. Letos je začel celo z oddajami v živo in s svojim neposrednim in sproščenim načinom pritegne celo gledalce, ki se sicer za nogomet zanimajo samo ob robu. Vsekakor je facebook nastop SAK ena najbolj učinkovitih in zanimivih promocij sproščene dvojezičnosti na Koroškem, in dvojno koristen, ker doseže v posebni meri tudi mlado publiko. 

 

Razpršenost, hkrati pa mobilizacijski potencial

 

Iz neprestranega toka facebookovih novic si lahko zainteresirani že sestavi majhen panoptikum dvojezičnega življenja na Koroškem. Preseneča me pa, da na facebooku ni duha in sluha o notranje slovenskih prepirih. Moram seveda povedati, na moji facebookovi strani!

Kajti: vsak ima drugačen facebook, saj si vsak sam z izbiro prijateljev in strani, ki jih naroči, sestavi svoj čisto individualni tok novic. In v tem vidijo strokovnjaki upravičeno eno največjih nevarnosti socialnih medijev, ki v resnici niso tako socialni, kot pove ime. Vsak si ustvari svoj osebni mehurček. Če to postane prvi ali celo edini vir informacij - in za nekatere je to tako - potem se hitro zgubi čut za celoto, kar je za tako majhno skupnost, kot pa so Slovenci na Koroškem, lahko dodatna slabitev. Resnici na ljubo je treba povedati, da je sistem facebookovih mehurčkov že tudi prepustljiv - na eni strani za plačane prispevke s točno izbranimi od stranke zaželenimi ciljnimi profili, na drugi strani pa s sistemom delitve novic. In s tem imata tako facebook, twitter in youtube neprimerljiv mobilizacijski potencial - v dobrem in slabem. Vsi poznamo mahinacije okrog zadnjih državnozborskih volitev, fake novice (lažne novice), teorije zarote in hujskanje proti vsemogočim, tako da te še posebej kot pripadnika narodne manjšine kar srhljivo strese. Obratno pa je mogoče doseči s pomočjo socialnih medijev mobilizacijo brez organizacijskih aparatov, pa tudi nesluteno stopnjo sočutja in solidarnosti. Le dva primera iz prakse: Ko so okrog odločanja za novo koroško deželno ustavo slovenski študentje spontano organizirali protestni shod pred deželno vlado, so to naredili mimo ustaljenih organizacijskih in medijskih struktur koroških Slovencev, samo s pomočjo socialnih medijev. In ko so svoj kulturno izražen pevski protest na galeriji za obiskovalce v koroškem deželnem zboru še dobro posneli in postavili na facebook, so s tem dosegli več razprave in pozornosti kot z vsako tiskovno izjavo in protestno resolucijo. Ali čisto nekaj drugega: ko je lani maja na tako tragičen in boleč način od nas odšel nepozabni Fabjan Hafner, je Nedelja le dobro uro po tem, ko se je začela razširjati vest, postavila na svojo facebookovo stran Fabjanovo fotografijo in eno njegovih pesmi, ki se je brala kot oporoka. Odmevi na to so bili tudi zame presenetljivi - novica se je delila po principu snežne kepe, nešteto je bilo komentarjev in statistka je izmerila, da si je novico prebralo desetkrat več uporabnikov, kot ima tiskana Nedelja naročnikov. Čutila se je žalost celotne narodne skupnosti ob pretresljivi novici in hkrati tudi sočutje nemško govoreče Koroške. Videli pa smo tudi, kako s posebnim sporočilom z lahkoto presežeš ozki lastni krog in ustvariš nekaj večjega, navsezadnje s pomočjo facebookovih algoritmov. 

 

Prevlada fotografij in video-vsebin - bomo vedno bolj jezikovni analfabeti?

 

Še en razvoj bi rad nagovoril: na socialnih medijih je opažen trend k prevladi fotografij in v vedno večji meri tudi video-vsebin. Slovenci imajo v tem očitno gotovo ekspertizo, saj je ravno ta teden izvoljeni predsednik Republike Slovenije po svetu znan predvsem kot “instagram-predsednik” zaradi svoje obsesije vso svojo dejavnost predstaviti kot fotografsko inscenacijo. Druga strokovnjakinja pa je Melanija, prva dama Združenih držav Amerike, ki s skrbno insceniranimi fotografijami na twitterju skuša ustvariti nekaj protiuteža, do dnevnih twitterskih norij s 140-imi znaki svoja moža Donalda. 

Filmi in fotografije imajo svojo moč in včasih se sprašujem kaj bi bilo, če bi v času “ortstafelsturma” v sedemdesetih letih že imeli ta tehnična sredstva. Kako bi vsepovsod prezentne kamere pametnih telefonov vse posnele, kakšne fotografije in filmi bi šli v svet in kako bi to vplivalo na takratni konflikt? Miselni eksperiment, ki kaže, kako ta stalna prisotnost potencialnih oddajnikov vpliva na dogajanje samo. 

Hkrati pa pojemanje pisne komunikacije vodi v jezikovni analfabetizem. Ta razvoj se je v zadnjih štirih letih vidno dramatično pospešil, mi je odpisala ene vidnejših kulturnih delavk, ki se veliko ukvarja z mladinskim delom pri naših kulturnih društvih. Pogovarjala sva se kajpadak po facebooku, potem ko sem javno vprašal moje sledilce kaj naj danes tukaj zbranim povem. 

Zdaj pa smo torej na začetku naslednjega kroga. Internet se razširja povsod in se seli v vse. Je že del naše življenjske resničnosti, če pomislimo, kaj vse že delamo in merimo s pomočjo pametnih telefonov. Denarni posli, organiziranje potovanj, naročanje knjig, merjenje športnih aktivnosti, nadzorovanje domačih aparatov. To niso vizije za prihodnost, temveč že življenjska realnost, že zdajšnje aplikacije na mojem telefonu. 

 

Digitalna agenda za narodno skupnost 4.0

 

Tehnologija spreminja našo mobilnost in način našega dela in niso daleč časi, ko bo umetna inteligenca mašin, robotov, senzorjev tako izpopolnjena, da bo izrinila človeško delovno silo in bo izginilo milijone delovnih mest. Znanstvene študije pravijo, da bo že v naslednjih dvajsetih letih izginila polovica delovnih mest, ki jih danes poznamo. To še ne pomeni množično revščino, saj bo družba kot taka prisiljena na novo razmisliti kako razdeliti presežek dramatično večje produktivnosti, hkrati pa bodo na novo ovrednotena in plačana dela, ki so bila doslej brez plačila ali častna, pri izobraževanju, na socialnem in kulturnem področju. 

Vprašanje je, kako se bomo kot narodna skupnost znali odzvati na te spremembe. Zato industrija 4.0 potrebuje čim prejšnji razmislek, kako se bo na to odzvala narodna skupnost 4.0. 

Moja teza je: reakcija koroških Slovencev na procese prve industrialne revolucije je bila ustanovitev samostojnih kulturnih in izobraževalnih krajevnih društev in zadrug ter lastnih medijev, še malo prej pa ustanovitev Mohorjeve družbe z idejo o izobraževanju s pomočjo knjig. 

Ko se je v drugi polovici prejšnjega stoletja dodobra razvila tako imenovana storitvena družba, je bila za koroške Slovence izobrazba - to pomeni ustanovitev Slovenske gimnazije - vstopnica v to dobo. 

Ta cikel, iz katerega je zdesetkano jedro narodne skupnosti črpalo svojo atraktivnost prav zaradi visokega deleža izobražencev, se zdaj počasi izteka.  

Zato se splača čim prej iskati nekaj takega, kar bi lahko imenovali digitalno agendo narodnih manjšin, ki bo nam dala preživeti tudi v novih časih. Tako je večja pozornost za podeželski prostor in izgradnja širokopasovnega interneta prav gotovo ena najboljših zaščitnih ukrepov za manjšine. 

Mi pa se moramo vprašati ali bomo začutili svoje prednosti, ki jih imamo kot pripadniki narodne manjšine: zavest lastne identitete, občutek za različnost, zakoreninjenost in domačnost, pa svojo mrežo realnega povezovanja, učenja in šolanja v slovenskih kulturnih društvih. To so lastnosti, ki bodo nekaj štele v svetu, ko bosta sprememba mobilnosti in pomen dela preobrazila družbo. Začnimo danes in ne jutri. 

Morda kar s tem, da podprete spletno Evropsko državljansko pobudo Minority SafePack - ki želi zbrati milijon podpisov za raznolikost v Evropi.

Skupno razmišljati o digitalni preobrazbi družbe - podij pri 28. Evropskem kongresu narodnih skupnosti  - Najprej selfie, potem predavanje, vmes pa #volksgruppenkongres
Skupno razmišljati o digitalni preobrazbi družbe - podij pri 28. Evropskem kongresu narodnih skupnosti  - Najprej selfie, potem predavanje, vmes pa #volksgruppenkongres
Skupno razmišljati o digitalni preobrazbi družbe - podij pri 28. Evropskem kongresu narodnih skupnosti - Najprej selfie, potem predavanje, vmes pa #volksgruppenkongres

Eine Anregung als Einübung der Utopie

 

Meine Damen und Herren, 

digitale Veränderungsprozesse gehen in der Regel einher mit mehr Angst als mit dem Erkennen von neuen Möglichkeiten. Deshalb möchte ich diese Gelegenheit nutzen, um zum Schluss dem Land Kärnten für die bevorstehenden Feierlichkeiten zum 100-jährigen Jubiläum der Kärntner Volksabstimmung eine Anregung zu geben. Der Technologiewandel kann auch Ausgangspunkt für Problemlösungen sein, die wir so bis jetzt noch nicht gesehen haben. 

Vor einem Monat hat die nicht gänzlich unbekannte Firma Google ein spannendes Produkt vorgestellt. Google pixel buds - kabellose Ohrhörer, die in Kombination mit einem Smartphone folgendes versprechen: Simultanübersetzung in Echtzeit für eine zweisprachige Kommunikation und das in 40 verschiedenen Sprachen. Nun bin ich überzeugt, dass das alles nicht so toll und einwandfrei funktioniert wie mit unseren Übersetzern und Übersetzerinnen aus Fleisch und Blut hier im Saal. Aber es ist mobil und es kostet einem Bruchteil dieses Settings hier. Es ist vielleicht nur ein Anfang, aber es illustriert unser Thema, und »on the long run« - sorry liebe Übersetzer - wird wohl auch dieses Berufsbild verschwinden. Damit ist noch lange nicht gesagt das mir das gefällt und die Gesellschaft wird diskutieren müssen was man will und was nicht.  Aber solche oder ähnliche Produkte werden uns im Alltag ermöglichen, was wir sonst nur zu besonderen Anlässen haben und gerade der Volksgruppenkongress ist darin ja vorbildlichst: nämlich dass jeder in seiner Muttersprache reden kann und der andere ihn versteht. 

Deshalb schlage ich vor, dass die Landesregierung 100 dieser Ohrhörer kauft, einen Kreativitätswettbewerb ausschreibt und diese dann verlost, verschenkt, verteilt. Damit sieht, wer sehen will und hört, wer hören will. 

Annäherung an eine Utopie - Google Pixel buds - Simultanübersetzung in Echtzeit für eine zweisprachige Kommunikation und das in 40 verschiedenen Sprachen.
Annäherung an eine Utopie - Google Pixel buds - Simultanübersetzung in Echtzeit für eine zweisprachige Kommunikation und das in 40 verschiedenen Sprachen.

Narodna skupnost/Volksgruppe 4.0

Digitalizacija in nove tehnologije je bila tema letošnjega Evropskega kongresa narodnih skupnost dežele Koroške. Med predavatelji je bil tudi solastnik našega podjetja Hanzi Tomažič, ki je govoril o tem kakšne so dejavnosti koroških Slovencev na spletu od začetkov do danes, kjer stojimo pred novimi izzivi. Predavanje dokumentiramo v celoti.

Ihre Meinung
Vaše mnenje